Najboljša rižota, kjer je kurkuma in veliko lisičk

Popolna rižota je lahko edino takrat, ko je kurkuma med glavnimi začimbami. Čas je ravno pravšnji in odločila sem se, da grem v gozd po lisičke in še kakšne druge gobe. Za kosilo si želim narediti rižoto z lisičkami, malo zelenjave, med začimbami bo pa zagotovo tudi kurkuma, ker je ta kombinacija preverjeno najboljša.

V gozd sem se odpravila že okoli 6 ure zjutraj, svetloba se je ravno dobro naredila in gozd je bil prazen. Popolno. Po približno pol ure hoje sem zagledala prve lisičke in jih nabrala. Vseeno jih je bilo premalo, da bi lahko naredila dovolj rižote za štori osebe, zato sem pot nadaljevala bolj gobje v gozd. Po približno eni uri sem imela dovolj lisičk za zastavljeno rižoto. Odšla sem domov. Ura je bila okoli osme ure zjutraj, ko sem prispela domov. Ravno prav, da si v miru pripravim zajtrk in spijem kavo. Preverila sem, če je kurkuma še dovolj polna, da je bo dovolj za rižoto, a ker je ni bilo dovolj, sem se morala odpraviti v trgovino. 

V trgovini na srečo ni bilo gneče. Bilo je namreč lepo vreme in verjetno so vsi odšli na morje. Odlično, mi je mnogo bolje, da je manj ljudi okoli in manj hrupa. Sem pa vseeno na poti iz trgovine srečala prijateljico, s katero sva odšli še na hitro kavo.

Malce pred dvanajsto uro sem bila končno doma. Imela sem vse, tudi kurkuma je bila sedaj pripravljena in kuhanje kosila, se je lahko začelo. Ko je bila rižota proti koncu, je tako omamno dišalo, da sem komaj čakala, da bo skuhana. Vsi ostali pa tudi že saj so bili tudi oni na izletu in nazadnje pojedli le zajtrk zgodaj zjutraj.

Kosilo je bilo končno narejeno, morda je bila kurkuma malenkost preveč intenzivna, ampak se nihče ni pritoževal, saj je najbrž vsem ostalim tako manjkala kakor meni.

Continue Reading

Obožujem gledališke predstave

Kar nekaj časa sem sama hodila v gledališče, ker nisem imela nikogar, ki bi ga lahko povabila zraven. Za prijateljice sem vedela, da jih gledališče ne zanima, tako jih nisem niti povabila, da ne bi šle iz vljudnosti zraven mene, ker sem potem raje uživala sama.

Ne bom rekla, da mi je bilo težko obiskati gledališče sama, bila sem navajena, ker sem šla vedno sama. Po navadi sem videla, da so prišli ljudje v paru, vendar mene to ni motilo. No, pa sem tudi jaz nekoga spoznala in nikoli si ne bi mislila, da bo tudi on rad hodil v gledališče. Niti ga nisem spraševala, čeprav sem takrat še v gledališče šla sama, ko sva že hodila.

Nato pa mi je enkrat rekel, da če grem zraven njega gledat eno komedijo v gledališče. Seveda sem bila presrečna, da ima gledališče rad. Ko sem ga vprašala, mi je povedal, da v mestno gledališče hodi že nekaj let, da ga res obožuje. To je njegovo življenje in da me s tem noče obremenjevati, če mene te stvari ne zanimajo. 

Takrat pa sem se začela le smejati, ker sem bila presrečna, da bova v gledališče sedaj lahko hodila skupaj. To je bilo res posrečeno. Nihče od naju ni pričakoval tega in oba sva bila presenečena. Bilo je pa celo tako, da sva ločeno hodila v isto gledališče in nikoli ni nihče opazil drugega, čeprav sva gledala iste predstave. Očitno nama gledališče res pomeni ogromno in se z ljudmi ne obremenjujeva. 

Sedaj bodo konci tedna še toliko bolj lepi, ko bova izbirala, katero predstavo si bova ogledala. 

Continue Reading