Dobra jutranja kava je zame najboljši začetek dneva

Vsak ima svoje navade in prav je tako. Kajti navade nas osrečujejo, ker nam dajo tisti kanček sreče. Sama imam kar nekaj navad. Moji domači mi vedno pravijo, da mene vrže iz tira vsaka nova stvar, da sem zelo tradicionalni človek. Ko sem sama o sebi razmišljala, ali je res tako, sem ugotovila, da je res. 

Zase točno vem, kaj me osrečuje in ničesar ne skušam niti spremeniti, če se počutim srečno. Sem precej klasični tip človeka, mene ne boš videl, da počnem nepredvidljive stvari, in če me kdo kritizira, me to spravi v slabo voljo. Precej sem občutljiva tudi na stvari, ki se ne speljejo tako, kot sem jaz pričakovala. 

V službi sem perfekcionist, takšni ljudje so dobre vodje, tudi šefi jih imajo radi, vendar pa ne vem, kako je to dobro zame, ker dokler ne izpolnim zastavljenega cilja, ne odneham. 

Tukaj pa so moja prekrasna jutra. Meni ni težko vstati zgodaj zjutraj, če bom imela tisti moj ritual in si bom lahko privoščila jutranjo kavico v tišini, ko še vsi spijo. Najbolj mi je zanimivo to, da že zvečer, ko se uležem v posteljo, ne premišljujem, kako je potekal moj dan, ampak se osredotočim na svojo jutranjo kavico in z nasmeškom hitro zaspim.

Takšna sem! Moj mož pravi, da bi se mi kdaj pridružil pri jutranji kavici, vendar vidi, kako uživam sama v svoji tišini, me vedno pusti. Otroci takrat še sladko spijo in ta del dneva je meni najljubši. Kavica v pižami in toplem stanovanju, kjer še vsi sladko spijo. 

Continue Reading

Ali res obstaja odstranjevanje znamenj na naraven način

Mnogokrat sem že zasledila razne naravne metode za odstranjevanje znamenj in vedno me je zanimalo, ali to res deluje. Vedela sem, da lasersko odstranjevanje deluje, za naravno pa nisem bila čisto prepričana.

Tukaj je nekaj idej, kako se lahko odstranjevanje znamenj izvede popolnoma naravno.

Jabolčni kis
Znamenje najprej s toplo vodo omehčamo tako, da jo spiramo 15 do 20 minut. Nato v jabolčni kis namočimo vato in jo položimo na znamenje za 10 do 15 minut. Kis, ki je ostal na koži, speremo z vodo. Tak postopek ponavljamo štirikrat dnevno.

Soda bikarbona in ricinusovo olje
Iz teh dveh sestavin se naredi pasta, ki se nanese na znamenje. Takšna pasto se nanaša na znamenje toliko časa dokler ne izgine. 

Česen
Košček česna se prereže na pol ter prerezan del za čez noč položite na znamenje. Po treh dneh naj bi znamenje začelo izginjati. 

Jodova tinktura
Jodova tinktura se nanaša vsak večer, znamenje pa začne izginjati po nekaj dneh.

Gel aloje vere
Vato namočimo v aloje vero ter jo za tri ure položimo na znamenje, dokler se gel ne vpije v kožo. Takšen postopek ponavljamo nekaj tednov.

Metoda s česnom, sodo bikarbono in ricinusovim oljem ter z jodovo tinkturo naj bi bila za odstranjevanje znamenj najhitreje efektivna. Osebno tega že nisem poizkusila, sem pa pred kratkim spoznala starejšo gospo, ki je vse to delala po naravni poti. Imela je ravno en obliž na nekem znamenju in tako mi je povedala za vse te možnosti, s katerimi je lahko odstranjevanje znamenj popolnoma naravno. Pokazala mi je tudi nekaj delov, kjer naj bi nekoč bila znamenja in res se je videlo, kakor da je včasih tam nekaj bilo in sedaj ni več.

Sama sicer dvomim, da bom, kaj potrebovala odstranjevanje znamenj, me pa mika, da bi si naredila kakšno osvežilno masko iz aloje vere.

Continue Reading

Najboljša rižota, kjer je kurkuma in veliko lisičk

Popolna rižota je lahko edino takrat, ko je kurkuma med glavnimi začimbami. Čas je ravno pravšnji in odločila sem se, da grem v gozd po lisičke in še kakšne druge gobe. Za kosilo si želim narediti rižoto z lisičkami, malo zelenjave, med začimbami bo pa zagotovo tudi kurkuma, ker je ta kombinacija preverjeno najboljša.

V gozd sem se odpravila že okoli 6 ure zjutraj, svetloba se je ravno dobro naredila in gozd je bil prazen. Popolno. Po približno pol ure hoje sem zagledala prve lisičke in jih nabrala. Vseeno jih je bilo premalo, da bi lahko naredila dovolj rižote za štori osebe, zato sem pot nadaljevala bolj gobje v gozd. Po približno eni uri sem imela dovolj lisičk za zastavljeno rižoto. Odšla sem domov. Ura je bila okoli osme ure zjutraj, ko sem prispela domov. Ravno prav, da si v miru pripravim zajtrk in spijem kavo. Preverila sem, če je kurkuma še dovolj polna, da je bo dovolj za rižoto, a ker je ni bilo dovolj, sem se morala odpraviti v trgovino. 

V trgovini na srečo ni bilo gneče. Bilo je namreč lepo vreme in verjetno so vsi odšli na morje. Odlično, mi je mnogo bolje, da je manj ljudi okoli in manj hrupa. Sem pa vseeno na poti iz trgovine srečala prijateljico, s katero sva odšli še na hitro kavo.

Malce pred dvanajsto uro sem bila končno doma. Imela sem vse, tudi kurkuma je bila sedaj pripravljena in kuhanje kosila, se je lahko začelo. Ko je bila rižota proti koncu, je tako omamno dišalo, da sem komaj čakala, da bo skuhana. Vsi ostali pa tudi že saj so bili tudi oni na izletu in nazadnje pojedli le zajtrk zgodaj zjutraj.

Kosilo je bilo končno narejeno, morda je bila kurkuma malenkost preveč intenzivna, ampak se nihče ni pritoževal, saj je najbrž vsem ostalim tako manjkala kakor meni.

Continue Reading

Obožujem gledališke predstave

Kar nekaj časa sem sama hodila v gledališče, ker nisem imela nikogar, ki bi ga lahko povabila zraven. Za prijateljice sem vedela, da jih gledališče ne zanima, tako jih nisem niti povabila, da ne bi šle iz vljudnosti zraven mene, ker sem potem raje uživala sama.

Ne bom rekla, da mi je bilo težko obiskati gledališče sama, bila sem navajena, ker sem šla vedno sama. Po navadi sem videla, da so prišli ljudje v paru, vendar mene to ni motilo. No, pa sem tudi jaz nekoga spoznala in nikoli si ne bi mislila, da bo tudi on rad hodil v gledališče. Niti ga nisem spraševala, čeprav sem takrat še v gledališče šla sama, ko sva že hodila.

Nato pa mi je enkrat rekel, da če grem zraven njega gledat eno komedijo v gledališče. Seveda sem bila presrečna, da ima gledališče rad. Ko sem ga vprašala, mi je povedal, da v mestno gledališče hodi že nekaj let, da ga res obožuje. To je njegovo življenje in da me s tem noče obremenjevati, če mene te stvari ne zanimajo. 

Takrat pa sem se začela le smejati, ker sem bila presrečna, da bova v gledališče sedaj lahko hodila skupaj. To je bilo res posrečeno. Nihče od naju ni pričakoval tega in oba sva bila presenečena. Bilo je pa celo tako, da sva ločeno hodila v isto gledališče in nikoli ni nihče opazil drugega, čeprav sva gledala iste predstave. Očitno nama gledališče res pomeni ogromno in se z ljudmi ne obremenjujeva. 

Sedaj bodo konci tedna še toliko bolj lepi, ko bova izbirala, katero predstavo si bova ogledala. 

Continue Reading