Zagotovo lahko rečem, da je Istra še lepša v jeseni. Ne vem še točno, kakšna je pozimi, ker nisem še nikoli bila tukaj pozimi. Vsaj ne v naravi. Ampak glede na to, da se zima bliža, bom zelo kmalu ugotovila, kakšna je Istra takrat. Nekateri so mi pripovedovali, da so sončni zahodi izjemno lepi. Nekdo mi je tudi razlagal, zakaj, ker je neka povezava med hladnim zrakom, oblaki in svetlobo, pa sem seveda pozabila, ker je to že prevelika znanost zame. Če ga bom še kdaj srečala, se bom zagotovo spomnila in ga prosila, da mi še enkrat pove zgodbo o tem, da jo bom bolje. Takrat mi namreč ni bilo tako pomembno in se nisem temu posvetila tako kot bi se danes.
Konec tedna, ki sem ga preživela v naravi in uživala v tem, kaj Istra lahko ponudi, je bil božanski. Če bi lahko bi še podaljšala vse skupaj, da lahko za dlje časa izklopim vse obveznosti. Ampak ker me čaka gora obveznosti, sem se morala vrniti in zagrabiti za delo. Sem si pa že malce namišljala, kdaj bi se lahko vrnila in še kaj drugega doživela na obali, oziroma da bi videla, kaj še lahko Istra ponudi. Možnosti je kar nekaj in res bi rada še kaj našla, na kar ta konec tedna nisem ravno pomislila, ker nisem ravno pričakovala, da bodo izleti, ki niso tik ob obali tako zanimivi. Poleti sem se vedno prestavila le do plaže in se koala v morju, tokrat pa nisem imela takšnega načrta. Ker se niti ne bi mogla kopati v morju, saj je bilo prehladno tako v morju kakor izven morja.
Naredila sem tudi zelo veliko lepih fotografij in šele, ko sem jih doma gledala, sem videla, kako so lepe. Po fotografijah je Istra še lepša, saj komaj sedaj vidim, kaj vse je tam.