Živimo na kmetiji, kjer so združene tri hiše. V eni hiši živi sestra z družino, v eni živim jaz in v tretji živijo moji starši. Skupaj smo se odločili, da naredimo velik kompost, da bomo imeli tudi za vrt in rože. Pri obdelovanju hrane je namrež ostajalo dosti odpada zelenjave. Najprej smo naredili veliko leseno ograjo. Vanjo smo začeli dajati odpad od sadja in zelenjave. Imeli smo tudi velik pašnik, na katerem so se pasli konji. To je bila predvsem želja moje hčerke. Ker odpadna zelenjava ni prišla prav za konje, smo zato raje naredili kompost, ker smo ga potrebovali za vrt in rože. Za konje pa smo zazidali posebej stavbo, kjer so lahko konji prosto šli na travnik ali pa so se v vročini umaknili v prostor. Tam smo uredili tudi napajalnike za vodo. Imeli smo sedem konjem. Najstarješa je bila kobila, ki je ravno skotila žrebička. Potem pa je bil en arabski konj, ki je bil od hčerki najljubši.
Ostalo delo je bilo povezano z vrtom, sadovnjakom in njivo, kjer je odpad tudi šel na kompost, ki smo ga naredili. Na njivi smo imeli krompir in koruzo. Nekaj smo tudi prodali, nekaj pa je bilo uporabno tudi za kompost, ki je bil sredi vrta. Z njim smo potem gnojili del vrta oziroma ga mešali z ostalo zemljo. V sadovnjaku smo imeli nasajena sadna drevesa, kot so jablane, hruške in slive. Na vrtu pa je bilo veliko zelenjave, od paradižnika, solate, paprike, zelja, pateršilja, graha, fižola in še bi lahko naštevali. Vse to smo potrebovali za ozimnico. Tudi vsi smo bili ljubitelji domače zelenjave in domačega sadja. Dela je bilo veliko, vendar smo si ga uspešno razdelili. Vinograd je urejal oče, kjer je bilo potrebno obrezovanje in škropljenje. V jeseni smo naredili tudi veliko trgatev, kjer smo povabili svoje prijatelje. Pridelki v vrtu pa so tudi dobro uspevali, ker je bil kompost precej poln.