Vsako leto se odločimo, da kampiramo. To nam je najlepši del dopusta, ko gremo na hrvaško obalo in si postavimo za nekaj dni šotor. Vsa družina neizmerno uživa v tem. Letos je na novo z nami šel videči stol, ki sem ga našla na podstrešju in sem dobila idejo, da bi še kako lahko prišel prav, ko bomo na dopustu, da se kdo v njemu spočije, spije kavico, ali bere knjigo. Takoj ko smo prišli v kamp, sem gledala na okoli, da bi izbrala parcelo, ki bi imela takšno drevo, da bi nanj lahko obesili viseči stol. Čeprav je mož rekel, naj raje gledam, če je parcela ravna in senčna, jaz pa sem gledala za drevesi.
Na koncu se nam je nasmehnila sreča in smo našli ravno, senčno parcelo z drevesom. Ko je mož pričakoval, da bom pomagala pri postavljanju šotora, sem se sama znašla malo drugače. Iz avta sem vzela viseči stol in ga obesila na drevo. Tako sem šla v najbližji bistro po kavo in prišla nazaj v upanju, da se vsedem v stol in uživam v lepem razledu. Seveda sem to tudi naredila, mož me je najprej malo čudno gledal, potem pa mi je počitek ob lepem razledu še kako privoščil. Tako je viseči stol prišel prav že prvi dan in vse naslednje dni. Lahko rečem, da je bil moja last, ker sem ogromno presedela v njemu.
Naslednje leto gre spet z nami, ker imeti pri kampiranju viseči stol, je nakaj najlepšega. Prebrala sem celo knjigo, ki je že leta in leta na morju nisem in prepričana sem, da je za to zaslužen viseči stol, ker sem enostavno uživala v njemu. Sedaj vem, kaj moram imeti doma, da bom brala več knjig, le postavite visečega stola doma je bolj težka, tako da čakam na poletje, da viseči stol pride v ponovno uporabo.
