Iskreno, nisem bil nikoli človek, ki bi iskal višino. Kakšni razgledni stolpi, gore, mostovi, to je bilo še v redu. Ampak da bi se nekoč odpravil na kakšen skok s padalom, to ni bilo zame. Pa kljub temu sem nekaj časa nazaj dobil bon za jadralno padalstvo. Šlo je za polet s tandem jadralnim padalom. Iskreno sem še tisti dan bon odložil v predal. V tistem trenutku sem prav ugotovil, da me je celo malo strah višine. Zaradi tega na začetku nisem imel niti najmanjše želje, da bi bon izkoristil.
A nato mi je en vikend v Bovcu spremenil vse. Bil sem z ekipo na podaljšanem vikendu. Hribi, reka, svež zrak in seveda razne adrenalinske aktivnosti na vsakem koraku. Tedaj mi je nekdo omenil jadralno padalstvo. Takoj sem rekel ne, da to ni zame. A prijatelj me je tedaj takoj spomnil na moj bon, ter me prepričeval, da se res odpravimo.
Tisti moment se je v meni nekaj prebudilo, ter sem si rekel, če se tedaj ne odpravim na to, ne bom nikoli premagal svojega strahu. Zato sem res privolil. Prej kot bi si zavedal, pa sem bil že privezan na inštruktorja, s čelado na glavi in pripravljenim padalom. Korak, dva in naenkrat sem se znašel v zraku, kjer sem imel občutek kot da letim. Prvih nekaj sekund je bilo norih. Adrenalin mi je res delal na polno, ter sem skoraj da kričal. Nato pa sem lahko malo zadihal, se razgledal naokoli in dejansko dojel, kaj se dogaja. V tistem trenutku pa se mi je sprostilo nenormalno veselje. Dejansko sem lahko začel uživati v jadralnem padalstvu, saj je tisti občutek, ko jadraš po zraku, ter imaš nerealne razglede, res nekaj posebnega. Zato mi bo jadralno padalstvo zavedno ostalo v zelo lepem spominu. To me je tako navdušilo, da sem si celo rekel, da sem bom zagotovo vrnil. …
Continue Reading