Danes so koledarji nepogrešljiv del našega vsakdana. Uporabljamo jih za načrtovanje sestankov, počitnic, praznovanj, delovnih obveznosti in še marsičesa. A le redki se zavedamo in vemo, kako dolgo pot so prehodili, da so postali to, kar so danes.
Ljudje so že v pradavnini opazovali naravne cikle, gibanje sonca, lune in zvezd. Prvi koledarji so bili povezani z letnimi časi, saj so starodavna ljudstva s pomočjo gibanja nebesnih teles določala čas sejanja, žetve in drugih pomembnih opravil. Eden najstarejših znanih koledarjev je bil lunin, ki temelji na menah lune. Uporabljali so ga Babilonci, Egipčani, stari Kitajci in številna plemena po svetu. Kasneje so razvili sončne koledarje, ki so bili natančnejši, saj so bolje sledili trajanju leta. Stari Egipčani so že okoli tri tisoč let pred našim štetjem uporabljali koledar s 365 dnevi. A najbolj vpliven je postal julijanski koledar, ki ga je uvedel Julij Cezar leta 46 p.n.š.. Tega so uporabljali po večjem delu naše celine več kot 1500 let, dokler ni takratni papež leta 1582 uvedel gregorijanski koledar, ki ga uporabljamo še danes. Ti koledarji so bolj natančno usklajeni s sončevim letom in uvajajo prestopna leta, da ne pride do zamikov letnih časov. Danes koledarji niso več le merilo časa, temveč pomembno orodje za organizacijo.
V digitalni dobi so postali del naših telefonov, računalnikov in pametnih naprav. Omogočajo nam sinhronizacijo z delovnim okoljem, opomnike, načrtovanje dogodkov in celo deljenje urnikov z drugimi. Kljub vseprisotni digitalizaciji, pa tiskani koledarji še vedno ostajajo priljubljeni ne le kot praktični pripomoček, temveč tudi kot okras. Na stenah in mizah v različnih oblikah, umetniški, naravoslovni, tematski, s fotografijami živali, mest ali družinskih spominov. Pogosto služijo tudi kot promocijsko darilo podjetij. Tako so koledarji več kot le seznam dni. So odsev naše povezanosti z naravo, zgodovino in tehnologijo.
Njihova vloga se je skozi tisočletja spreminjala, pa vendar ostajajo ključni pri razumevanju časa.…
Continue Reading