Najino potovanje s partnerjem se je pričelo. Pred odhodom sva se veliko pogovarjala kaj narediti z denarjem. Ali vzeti s seboj gotovino ali uporabljati samo bančno kartico.
Pri takšnih popotovanjih je kar nevarno s seboj nositi večjo količino gotovine, zato sva se odločila, da se seboj vzameva nekaj gotovine, v primeru, da storitve ne bova mogla plačati s bančno kartico zaradi morebitnega nedelovanja pos terminala. Imela sva vsak svojo torbico za okoli pasu, kamor sva v zadnji žep skrbno shranila gotovino, da ni bila vsa gotovina na enem mestu, v primeru kraje ali izgube torbice nama bi tako vseeno ostala še gotovina od drugega. Skoraj nemogoče pa je, da bi oba hkrati izgubila torbice. Pa že takoj na začetku poti nama je prišlo prav, da sva pri sebi imela gotovino.
Restavracija na trajektu je imela na vrati velik napis, cash only. Razumljivo ali pa tudi ne. Internetne povezave na trajektu ni bilo, potrebna pa je za povezavo pos terminala, tudi bankomata ni. Gotovina dobrodošla in pa obvezna. Zanimiva odločitev lastnika prevoznika, sem bil že na kar nekaj velikih ladjah, kjer plačilo z bančno kartico preko pos terminala ni predstavljalo nikakršnega problema, celo nasprotno, gotovina sploh ni bila zaželena. Čudna so pota gospodova, čudna so človeška razmišljanja, kdo bi jih razumel. Pa saj jih ni treba, smo na dopustu in ta razmišljanja in skrbi prepustimo drugim. Potem pa celih devetnajst dni, kolikor smo se potepali po vulkanskem otočku, nikakršnega problema glede plačil. Izbira je bila popolnoma naša, nobenih omejitev in napisov na vhodnih vratih.
Pravzaprav smo se raje odločali za plačila preko pos terminala, je bila namreč napitnina že všteta v sam račun in ni bilo potrebe po iskanju kovancev po žepih. Tako nam je ostala gotovina še za povratek s trajektom, čeprav je bil od drugega prevoznika, prav tako plačilo z bančno kartico preko pos terminala ni bilo mogoče.…
Continue Reading