Popolna rižota je lahko edino takrat, ko je kurkuma med glavnimi začimbami. Čas je ravno pravšnji in odločila sem se, da grem v gozd po lisičke in še kakšne druge gobe. Za kosilo si želim narediti rižoto z lisičkami, malo zelenjave, med začimbami bo pa zagotovo tudi kurkuma, ker je ta kombinacija preverjeno najboljša.
V gozd sem se odpravila že okoli 6 ure zjutraj, svetloba se je ravno dobro naredila in gozd je bil prazen. Popolno. Po približno pol ure hoje sem zagledala prve lisičke in jih nabrala. Vseeno jih je bilo premalo, da bi lahko naredila dovolj rižote za štori osebe, zato sem pot nadaljevala bolj gobje v gozd. Po približno eni uri sem imela dovolj lisičk za zastavljeno rižoto. Odšla sem domov. Ura je bila okoli osme ure zjutraj, ko sem prispela domov. Ravno prav, da si v miru pripravim zajtrk in spijem kavo. Preverila sem, če je kurkuma še dovolj polna, da je bo dovolj za rižoto, a ker je ni bilo dovolj, sem se morala odpraviti v trgovino.
V trgovini na srečo ni bilo gneče. Bilo je namreč lepo vreme in verjetno so vsi odšli na morje. Odlično, mi je mnogo bolje, da je manj ljudi okoli in manj hrupa. Sem pa vseeno na poti iz trgovine srečala prijateljico, s katero sva odšli še na hitro kavo.
Malce pred dvanajsto uro sem bila končno doma. Imela sem vse, tudi kurkuma je bila sedaj pripravljena in kuhanje kosila, se je lahko začelo. Ko je bila rižota proti koncu, je tako omamno dišalo, da sem komaj čakala, da bo skuhana. Vsi ostali pa tudi že saj so bili tudi oni na izletu in nazadnje pojedli le zajtrk zgodaj zjutraj.
Kosilo je bilo končno narejeno, morda je bila kurkuma malenkost preveč intenzivna, ampak se nihče ni pritoževal, saj je najbrž vsem ostalim tako manjkala kakor meni.