Kako je včasih življenje naporno. Čeprav se vsi zavedamo, da je življenje lepo, včasih pride trenutek, ko vse postane zelo naporno. Meni je meditacija pomagala, da se izkopljem iz težav in začnem bolj lahkotno gledat na življenje. Ljudje, ki medititirajo so različni in različne so tudi tehnike meditiranja. Vsakomur ustrezajo drugi načini.
Ni enotnega sistema, da bi lahko rekli, ta meditacija je pa najboljša. Meni je tehnika z dihanjem zelo pomagala. Ampak pravo umirjenost pa sem našla šele, ko sem začela z uporabo mantre. Na začetku me je ponavljanje mantre spravljajo ob živce. Ves čas sem bezlala z mislimi sem in tja. Meni se takšna meditacija ni zdela smiselna. Voditeljica mi rekla, naj vztrajam in da je to samo čiščenje stresa. Meni se je bolj zdelo, da to pač ni zame. Ampak sem vztrajala pri tehniki. Po enem mesecu sem končno lahko zbrala misli za pet minut na dan. Mogoče se ne sliši veliko, amapk je. Nič misliti pet minut na dan je že uspeh. Naši možgani ves čas delajo in nekaj mislijo. Ko sem enkrat osvojila tehniko, ko jo nudi medtacija, je bilo lažje. Pa vendar ni vse v tehniki, ampak v globini srca. Ne da se to opisat z besedami. Vsak dan se posvečam meditaciji zjutraj in zvečer. Ko sem imela gužvo v službi, sem za nekaj časa nehala. To ni bilo v redu. Ne smemo obupat, ko nam mogoče enkrat ne uspe. Pomembno je, da začnemo zopet nazaj, da ne čakamo predolgo. Rada meditiram v naravi ali ob nežni glasbi. Sicer pri ponavljanju mantre, ni priporočljivo, da vmes poslušamo glasbo. Tudi se ne predlaga, da se meditacija izvaja v ležečem položaju, ker lahko zaspimo. Sicer ni s tem nič narobe, vendar je pomebno, da ohranjamo postopek.
Naše misli naj bodo sproščene in meditacija naj nam nudi neko vrsto svobode od svojih misli, ki nenehno krožijo v naši glavi.