Vsak ima svoje navade in prav je tako. Kajti navade nas osrečujejo, ker nam dajo tisti kanček sreče. Sama imam kar nekaj navad. Moji domači mi vedno pravijo, da mene vrže iz tira vsaka nova stvar, da sem zelo tradicionalni človek. Ko sem sama o sebi razmišljala, ali je res tako, sem ugotovila, da je res.
Zase točno vem, kaj me osrečuje in ničesar ne skušam niti spremeniti, če se počutim srečno. Sem precej klasični tip človeka, mene ne boš videl, da počnem nepredvidljive stvari, in če me kdo kritizira, me to spravi v slabo voljo. Precej sem občutljiva tudi na stvari, ki se ne speljejo tako, kot sem jaz pričakovala.
V službi sem perfekcionist, takšni ljudje so dobre vodje, tudi šefi jih imajo radi, vendar pa ne vem, kako je to dobro zame, ker dokler ne izpolnim zastavljenega cilja, ne odneham.
Tukaj pa so moja prekrasna jutra. Meni ni težko vstati zgodaj zjutraj, če bom imela tisti moj ritual in si bom lahko privoščila jutranjo kavico v tišini, ko še vsi spijo. Najbolj mi je zanimivo to, da že zvečer, ko se uležem v posteljo, ne premišljujem, kako je potekal moj dan, ampak se osredotočim na svojo jutranjo kavico in z nasmeškom hitro zaspim.
Takšna sem! Moj mož pravi, da bi se mi kdaj pridružil pri jutranji kavici, vendar vidi, kako uživam sama v svoji tišini, me vedno pusti. Otroci takrat še sladko spijo in ta del dneva je meni najljubši. Kavica v pižami in toplem stanovanju, kjer še vsi sladko spijo.